斯洛文尼亚语动词的时态

标签:
斯洛文尼亚语动词时态语法slovenian |
分类: 学习散记 |
斯洛文尼亚语时态(čas)主要有现在时(sedanjik)、过去时(preteklik)、过去完成时(predpreteklik)和将来时(prihodnjik)。除了现在时为单一形式外,其他时态都是复合时态,需要与助动词配合使用。时态构成及用例简单列举如下:
1、不定式及不定式词干
斯洛文尼亚语不定式绝大部分以-ti结尾,少部分是-či,带词尾-či的词来自古代的-kti、-gti。例如:
delati做、misliti想、igrati玩、pisati写、hoditi走路、prodajati卖、prevajati翻译、učiti教、kuhati烧煮、graditi建造、videti看、brati读、znati懂得、vedeti知道、povedati告诉、poznati熟悉、kupovati买、razumeti理解、zaplavati游泳、krasti偷、sesti坐、tepsti打,揍、leči躺(古legti)、peči烘培(古pekti)、reči说,告诉(古rekti)
不定式词干一般只要去掉不定式词尾-ti即可。例如:dela-、misli-、igra-等。部分-sti结尾的词去掉-ti之后词末的-s-要变成-d-、-t-、-z-。例如:krasti-krad、plesti编织-plet、molsti喂奶-molz等。不定式以-psti、-bsti结尾者直接去掉-sti。例如:tepsti-tep、dolbsti凿-dolb等。
不定式词干可以构成-l过去分词,该分词与助动词结合构成相关时态。
2、现在时及变位法
动词根据现在时单数第三人称词尾分为5种变格法,人称有单数、双数、复数,每个数各有三个人称。简单列举如下:
第一变位法(-a-)
igrati“玩”
1sg
igram
2sg
igraš
3sg
igra
1du
igrava
2du
igrata
3du
igrata
1pl
igramo
2pl
igrate
3pl
igrajo
第二变位法(-i-)misliti“想”
1sg
mislim
2sg
misliš
3sg
misli
1du
misliva
2du
mislita
3du
mislita
1pl
mislimo
2pl
mislite
3pl
mislijo
第三变位法(-e-)razumeti“理解”
1sg
razumem
2sg
razumeš
3sg
razume
1du
razumeva
2du
razumeta
3du
razumeta
1pl
razumemo
2pl
razumete
3pl
razumejo
第四变位法(-je-)kupovati“买”
动词不定式含后缀-ova-的均属于此类。
1sg
kupujem
2sg
kupuješ
3sg
kupuje
1du
kupujeva
2dukupujeta
3du
kupujeta
1pl
kupujemo
2pl
kupujete
3pl
kupujejo
第五变位法
dati“给”
属于这个变位法的动词双数第二、三人称以及复数第二、三人称有特殊词尾。
1sg
dam
2sg
daš
3sg
da
1du
dava
2du
dasta
3du
dasta
1pl
damo
2pl
daste
3pl
dajo
部分动词复数第三人称有词尾变体-do。例如:iti去-gredo/grejo、vedeti知道-vedo/vedejo。
用例
Kakor
škodoželjni favn sedi na vodi, kremži lice in gleda norčavo izpod
dvignjenih obrvi.
(sedi他坐,原形sedeti;kremži他做鬼脸,原形kremžiti;gleda他看,原形gledati)
他像捣蛋的法翁(牧神)坐在水边,做着鬼脸,傻傻地看着他上扬的眉毛。
Poznam nekoga,
ki bi ti utegnil pomagati.
(poznam我知道,原形poznati)
我知道有人或许能够帮你。
S kakšnimi
težavami se največkrat ukvarjaš?
(ukvarjaš
se你涉及到,原形ukvarjati se)
你经常遇到哪些问题?
2、过去分词及过去时
过去分词由不定式词干加-l构成,没有人称只有性和数的变化。例如:
delati“做”-dela
阳性:delal(单数),delala(双数),delali(复数)
阴性:delala,delali,delale
中性:delalo,delali,delala
过去时由助动词biti“是”的现在时变位加过去分词构成。例如:
brati“读”
人称
阳性/阴性/中性
1sg sem
bral/brala/bralo
2sg si
bral/brala/bralo
3sg je
bral/brala/bralo
1du sva
brala/brali/brali
2du sta
brala/brali/brali
3du sta
brala/brali/brali
1pl smo
brali/brale/brala
2pl ste
brali/brale/brala
3pl so
brali/brale/brala
用例
Žalila sva se,
zmerjala sva se, kričala drug na drugega...
(sva
žalil我俩骂,原形žaliti;sva zmerjala我俩辱骂,原形zmerjati;(sva)
kričala我俩喊叫,原形kričati)
我俩互相对骂,恶语相向,大声吼对方……
Našel sem nekaj,
kar ti bo ublažilo bolečino.
(sem
našel我找,原形najti)
我找到止痛的东西。
3、将来时
将来时由助动词biti的非重读将来时形式加-l过去分词构成。例如:
brati“读”
人称
阳性/阴性/中性
1sg bom
bral/brala/bralo
2sg boš
bral/brala/bralo
3sg bo
bral/brala/bralo
1du bova
brala/brali/brali
2du bosta
brala/brali/brali
3du bosta
brala/brali/brali
1pl bomo
brali/brale/brala
2pl boste
brali/brale/brala
3pl bodo
brali/brale/brala
用例
Popoldne bomo
šli v kino.
(bomo
šli我们将去,原形iti)
今天下午我们将去电影院。
Oče in jaz ga
bova čakala.
(bova
čakala我俩将等,原形čakati)
爸爸和我会等他。
4、过去完成时
这个时态一般只用于书面语,由biti的过去时加-l过去分词构成,用例如下:
Ko se je bil
vrnil domov, je vprašal očeta.
当他回到家的时候他问了他的父亲。
Kaj si ji bil
obljubil, da te je čakala toliko časa?
你对她许诺了什么让她等你这么久?